11. oktober

11. oktober je 284. dan leta (285. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 81 dni.

Dogodki

• 1511 – Na ukaz škofa Petra Bonoma je tržaška vojska porušila Muhov grad.
• 1575 – Izšel je Dalmatinov prevod Jezusa Siraha.
• 1776 – Ameriška revolucija: bitka za otok Valcour – na jezeru Champlain blizu otoka Valcour je britansko ladjevje, ki mu je poveljeval Sir Guy Carleton, premagalo 15 ameriških topnjač pod poveljstvom brigadnega generala Benedicta Arnolda. Čeprav so bile uničene vse Arnoldove ladje, je dvodnevna bitka uporniškim silam zagotovila dovolj časa za pripravo na obrambo New Yorka.
• 1809 – Ob Natchez Traceu v Tennesseeju je raziskovalec Meriwether Lewis umrl v skrivnostnih okoliščinah v gostišču z imenom Grinder's Stand.
• 1811 – Ladja izumitelja Johna Stevensa Juliana je začela delovati kot prvi trajekt s pogonom na paro (med New Yorkom in Hobokenom v New Jerseyju).
• 1862 – Ameriška državljanska vojna: kot posledica bitke za Antietam južni so general James Ewell Brown Stuart in njegovi možje med vpadom na sever opustošili Chambersburg v Pensilvaniji.
• 1868 – Thomas Alva Edison je predstavil svoj prvi izum, stroj za preštevanje glasov v kongresu.
• 1890 –
  • V Washingtonu so ustanovili Sestre ameriške revolucije.
  • Prvi polet Aderjevega parnega letala Éole.
• 1899 – Začela se je druga burska vojna: izbruhnila je vojna v današnji Južnoafriški republiki med Združenim kraljestvom in Buri iz Transvaala in Svobodne države Orange.
• 1918 – Anton Korošec je na zadnji avdienci pri cesarju Karlu z besedami Prepozno je, vaše veličanstvo zavrnil cesarjevo ponudbo o avtonomiji za južnoslovanke narode v okviru Avstro-Ogrske.
• 1929 – JCPenney je odprl Store #1252 v Milfordu v Delawaru in s tem postal vsenacionalna družba s skladišči v vseh 48 državah.
• 1939 – Projekt Manhattan: ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt je prejel podpisano Einsteinovo pismo, ki je opominjalo ZDA, naj hitro razvijejo program atomske bombe.
• 1942 – Druga svetovna vojna: bitka za Cape Esperance – na severozahodni obali Guadalcanala so ladje Vojne mornarice ZDA prestregle in premagale japonsko ladjevje, namenjeno pomoči enotam na otoku.
• 1950 – Zvezna komisija za komunikacije je izdala CBS prvo dovoljenje za oddajanje televizijskega signala v barvah (RCA je vseeno uspešno spodbila in onemogočila dovoljenje).
• 1954 – Vietnamska vojna: Viet Minh je prevzel nadzor nad Severnim Vietnamom.
• 1958 –
  • TV Ljubljana je začela redno oddajati.
  • Program Pioneer: NASA je izstrelila Lunarno sondo Pioneer 1 (sonda je padla nazaj na Zemljo in zgorela).
• 1962 – Drugi vatikanski koncil: papež Janez XXIII. je 94 let po prvem vatikanskem koncilu sklical nov ekumenski koncil rimskokatoliške cerkve.
• 1968 – Program Apollo: NASA je izstrelila Apollo 7, prvo odpravo Apollo s človeško posadko z astronavti Wallyjem Schirrom, Donom Fultonom Eislom in Walterjem Caunninghamom na krovu; odpravo je morala med drugim prvič v živo prenašati televizija, člani odprave pa so morali preskusiti pristajalni manever lunarnega modula.
• 1975 – Prvič so predvajali oddajo Saturday Night Live (prvi gost je bil George Carlin).
• 1976 – Aretirani so bili Maova vdova Džiang Čing in še trije kitajski funkcionarji, znani kot tolpa štirih.
• 1977 – Z ratifikacijo v obeh parlamentih so začeli veljati Osimski sporazumi.
• 1984 –
  • Margaret Thatcher je preživela bombni napad začasne IRE.
  • Na krovu raketoplana Challenger je astronavtka Kathryn D. Sullivan postala prva ameriška ženska, ki se je prosto sprehajala po odprtem vesoljskem prostoru.
• 1986 – Hladna vojna: v Reykjavíku na Islandiji sta se sestala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov zaradi nadaljevanja pogovorov o zmanjševanju zaloge raket srednjega dosega v Evropi (pogovori so bili prekinjeni brez uspeha).

Rojstva

• 1582 – Johannes Fleischer mlajši, botanik († 1608)
• 1672 – Pilip Orlik, hetman ukrajinskih kozakov († 1742)
• 1675 – Samuel Clarke, angleški filozof († 1729)
• 1758 – Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, nemški astronom, zdravnik, fizik († 1840)
• 1785 – Luka Čeč, slovenski jamar († 1836)
• 1806 – Aleksander I. Karađorđević, srbski knez († 1885)
• 1814 – Ivan Berke evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, plemič († 1908)
• 1815 – Pierre Napoleon Bonaparte, Napoleonov nečak († 1881)
• 1825 – Conrad Ferdinand Meyer, švicarski pisatelj († 1898)
• 1844 – Henry Heinz, pridelovalec hrane († 1916)
• 1872 – Harlan F. Stone, vrhovni sodnik ZDA († 1946)
• 1879 – Ernst Mally, avstrijski filozof in logik († 1944)
• 1884 –
  • Friedrich Karl Rudolf Bergius, nemški kemik, nobelovec 1931 († 1949)
  • Eleanor Roosevelt, ameriška aktivistka za človekove pravice, prva dama ZDA 1933-1945 († 1962)
• 1885 – François Charles Mauriac, francoski pisatelj, dramatik, nobelovec 1952 († 1970)
• 1895 – Jakov Gotovac, hrvaški skladatelj († 1982)
• 1896 – Roman Osipovič Jakobson, ruski lingvist († 1982)
• 1918 – Jerome Robbins, ameriški koreograf († 1998)
• 1919 – Art Blakey, ameriški jazzovski bobnar († 1990)
• 1925 – Elmore Leonard, ameriški romanopisec († 2013)
• 1926 – Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec († 2014)
• 1928 – Alfonso de Portago, španski avtomobilistični dirkač Grand Prixa († 1957)
• 1932 – Dottie West, ameriška pevka countryja († 1991)
• 1939 – Maria Bueno, brazilska teniška igralka
• 1949 – Daryl Hall, ameriška rock glasbenica, pevka
• 1956 – Nicanor Duarte Frutos, predsednik Paragvaja
• 1961 – Steve Young, igralec ameriškega nogometa
• 1966 – Luke Perry, ameriški filmski igralec († 2019)
• 1969 –
  • Constantijn, nizozemski princ
  • Ty Murray, ameriški šampion v rodeu
• 1985 – Michelle Trachtenberg, ameriška filmska igralka

Smrti

• 1086 – Sima Guang, kitajski zgodovinar, politik in pisec (* 1019)
• 1159 – Vilijem Bloiški, grof Boulogne in angleški grof Surreya (* 1137)
• 1188 – Robert I., grof Dreuxa, sin francoskega kralja Ludvika VI. (* 1123)
• 1196 – Meinhard iz Rige, nemški misijonar, škof Livonije, svetnik
• 1303 – papež Bonifacij VIII. (* 1235)
• 1304 – Konrad III. iz Šlezije, oglejski patriarh (* 1260)
• 1307 – Katarina Courtenayska, naslovna cesarica Latinskega cesarstva (* 1274)
• 1347 – Ludvik IV., rimsko-nemški cesar, hiša Wittelsbaških (* 1282)
• 1424 – Jan Žižka, husitski vojskovodja (* okoli 1360)
• 1531 – Huldrych Zwingli, švicarski teolog, reformator, humanist (* 1484)
• 1579 – Mehmed Paša Sokolović, veliki vezir Osmanskega cesarstva (* 1506)
• 1616 – Aleksander Józef Lisowski, poljski plemič in poveljnik zloglasnih lisovčikov (* okoli 1580)
• 1648 – Nakae Todžu, japonski konfucijanski filozof (* 1608)
• 1705 – Guillaume Amontons, francoski fizik, izumitelj (* 1663)
• 1779 – Casimir Pulaski, poljski borec za ameriško neodvisnost (* 1745)
• 1807 – Jurij Japelj, slovenski pesnik, prevajalec (* 1744)
• 1809 – Meriwether Lewis, raziskovalec (* 1774)
• 1827 – grof Christian Ditlev Frederik Reventlow, danski državnik, reformator (* 1748)
• 1852 – Ferdinand Gotthold Max Eisenstein, nemški matematik (* 1823)
• 1889 – James Prescott Joule, angleški fizik (* 1818)
• 1896 –
  • Anton Bruckner, avstrijski skladatelj (* 1824)
  • Edward White Benson, britanski nadškof (* 1829)
• 1940 –
  • Lluís Companys i Jover, španski upravitelj katalonskega generalata (* 1882)
  • Vito Volterra, italijanski matematik, fizik (* 1860)
• 1958 – Maurice de Vlaminck, francoski slikar (* 1876)
• 1961 – Chico Marx, ameriški filmski igralec, komik (* 1887)
• 1963 –
  • Édith Piaf, francoska pevka (* 1915)
  • Jean Cocteau, francoski pisatelj, filmski režiser (* 1889)
• 1965 – Dorothea Lange, ameriška fotografinja (* 1895)
• 1977 – MacKinlay Kantor, ameriški pisatelj (* 1904)
• 1986 – Georges Dumézil, francoski filolog in zgodovinar (* 1898)
• 1991 – Redd Foxx, ameriški filmski igralec, komik (* 1922)
• 1996 – Lars Valerian Ahlfors, finski matematik (* 1907)
• 2000 – Donald Dewar glavni avtor škotske listine in prvi minister škotskega parlamenta (* 1937)
• 2008 – Jörg Haider, avstrijski politik (* 1950)

Prazniki in obredi

• Rimsko cesarstvo - v spomin na rimsko boginjo zdravja, dolgoživosti in vina Meditrino prirejajo meditrinalije