Colunga

Colunga
Občina
Zastava Grb
Colunga Lega v Španiji
Koordinati: 43°29′10″N 5°16′13″W
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Sidra
Upravljanje
• Župan	José Ángel Toyos Cayado (Forum Asturija)
Površina
• Skupno	97,57 km2
Nadm. višina	1,159 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	3.143
• Gostota	32 preb./km2
Spletna stran	www.colunga.es

Colunga (španska izgovarjava: [koˈluŋɡa], asturijska izgovorjava: [koˈluŋ.ɣa]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji na severu Španije. Nahaja se na severozahodnem delu vzhodne Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 60 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Villavicioso, na severu na Kantabrijsko morje, na jugu na Piloño, na jugovzhodu na Parres in na vzhodu na Caravio.

Zgodovina

Približno štirideset tisoč let živi človek na tem območju. O prisotnosti pračloveka pričajo najdbe, ki so jih odkrili v jamah Obaya pri Goiendesu. V neolitiku so ljudje že pasli živino in kmetovali tu. V Lastresu so odkrili kovinske ostanke iz bronaste dobe.

Največ najdb vzhodne Asturije iz obdobja kulture Castro so odkrili v Colungi. Ostanki naselja El Castiellu v La Rieri so edinstveni zaradi obrambnega sistema, ker je bilo zgrajeno na strmini, na stopničastih terasah, medtem ko so bile stavbe povezane z klančinami. Iz rimskega obdobja so ostanki naselbine, ki so jih odkrili v La Isli med gradnjo sedanje cerkve, kar priča o močni romanizaciji prebivalstva.

Prvič je omenjena Colunga z imenom Colunca v času leonskega kralja Bermuda III. (1009–1037). Takrat je pripadala občini Caravia. V 13. stoletju, v kraljevini Kastiliji, je postala Colunga samostojna občina, najprej kot veleposestniško zemljišče, pozneje, v 14. stoletju se je vrnila pod kraljevo nadoblast.

V 16. stoletju se je razcvetelo pristanišče v Lastresu, kjer je bila pomembna trgovska aktivnost, ribolov in kitolov. Takrat je cerkev posedovala tukajšnja zemljišča, dokler jih ni razlastil Filip II. Španski s papeškim dovoljenjem. Istočasno je veliko neurje uničilo pristanišče v Lastresu, kar je zaustavilo razvoj občine.

V španski vojni za neodvisnost so Francozi dvakrat zasedli občino, ki so jo izropali in tudi zažgali mestno hišo ter mestni arhiv. Industrializacija se je izognila Colungi, ki je ostala kmetijska občina. Pristanišče v Latresu so obnovili, vendar ni dobilo nazaj prejšnjega pomena, ker je bilo tehnično slabše opremljeno od drugih asturijskih in kantabrijskih pristanišč.

V 19. stoletju se je veliko ljudi izseljevalo iz Colunge v Latinsko Ameriko, predvsem v Kubo, Čile in Argentino. Izseljenci so nakazalovali del svojih zaslužkov domačim, kar je razvijalo gradnje v Colungi.

V španski državljanski vojni so republikanci obdržali območje vse do padca severne fronte.

V sredi 20. stoletja se je začelo spet veliko izseljevanje v Švico, Francijo in Belgijo.

Geografija

Mnogo cest, ki peljejo v Oviedo, križa občino. Na jugozahodnem delu je Naravni Park Sueva pri vznožju El Picu Pienzu (1159 m). Na severnem delu se razprostira planota.

Reke so kratke in imajo majhne pretoke vode. Glavna reka je Libardón.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Colunge se temelji na živinoreji, sadjarstvu (pridelovanju jabolk) in gozdarstvu.

Pristanišče v Latresu je četrto najpomembnejše v Asturiji. Vloga ribolova in plovbe je v veliki meri upadla zaradi zahtev Evropske gospodarske skupnosti, zato je bila zaprta tovarna konzerv v Colungi.

Kultura

Tu se nahaja ena najpomembnejših asturijskih cerkev cerkev sv. Jakoba v Gobiendesu, ki je bila zgrajena v 9. stoletju. Stavba je 1853 utrpela veliko škode zaradi nepremišljene prenove.

V Colungi je bila v 16. stoletju zgrajena hiša družine Alonsa Coviána v renesančnem slogu.

Palača v Gobiendesu je del stavbene kulturne dediščine. Izvirno je bila srednjeveški stolp, ki ga je plemič Gonzalo Ruiz de Juncó dopolnil v 16. stoletju, dobil ga je od Filipa II.

Na pročelju mestne hiše je grb Álvareza de Colunge, ki je danes simbol občine.

Kmetijstvo Colunge je znano po pridelovanju fižola. V decembru imajo v Colungi dan asturijskega fižola, ki je osnovna sestavina asturijske narodne jedi fabada.

Pobratena mesta

• Fontaine-le-Comte, Francija